Zakaj prvi ekonomist ECB še ne more reči, da je inflacija ukročena

Inflacija v 20 evrskih državah se že nekaj časa giblje okoli dvoodstotne ciljne vrednosti Evropske centralne banke (ECB). Prejšnji mesec je bila z 2,2 odstotka nekoliko nad pričakovanji. Razlog je predvsem trdovratna storitvena inflacija, kot posledica višanja stroškov dela v tem sektorju.

Kot je na predavanju v okviru srečanja centralnih bankirjev v Ljubljani dejal glavni ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Philip Lane, so njihove projekcije septembra kazale, da bo inflacija zaradi nizkih cen energentov v prvih mesecih prihodnjega leta padla pod dva odstotka. Vendar pa se nekatere komponente od takrat na presenečenje Frankfurta gibljejo v nasprotno smer.

ECB v septembrski napovedi za letos predvideva inflacijo v višini 2,1 odstotka, v letu 2026 1,7 odstotka in v letu 2027 1,9 odstotka (oziroma 1,7 odstotka ob pričakovanem zamiku sheme ETS2). Lane je dejal, da so dejavniki tveganj obojestranski, torej lahko rast cen pospešijo ali upočasnijo.

Dejstvo je, da je inflacija precej nižja kot v letih 2022 in 2023, ko je dosegala dvomestne vrednosti. A Lane je nedavno na finančnem dogodku v Parizu na vprašanje, ali je ECB dobila bitko z inflacijo, dejal, da bo to mogoče reči, ko bo tudi neenergetska inflacija okoli dveh odstotkov. Zadnje mesece se giblje okoli 2,4 odstotka.

Rast plač naj bi se v skladu z jesensko projekcijo ECB umirila, to pa naj bi do leta 2027 upočasnilo tudi storitveno inflacijo, ki zdaj vztraja nad tremi odstotki.

Brez sprememb obrestnih mer

Guvernerji ECB bodo na srečanju 18. decembra, kjer bo Lane prvič predstavil tudi podatek o inflaciji za leto 2028, med drugim razpravljali o spremembah obrestnih mer. Pričakovati je, da tudi tokrat ne bo sprememb.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je včeraj dejal, da je “trdno prepričan, da je ob odsotnosti novih gospodarskih pretresov raven obrestnih mer, ki jo je določila ECB, primerna za nadaljnje ohranjanje inflacije na ciljni ravni”.

Lane pa je ponovil svoje prepričanje, da se ECB ne sme odzivati na kratkoročna odstopanja inflacije (navzgor ali navzdol), za katera se z gotovostjo pričakuje, da so prehodna oziroma začasna.

Močnejši evro bo krotil inflacijo

V prihodnje pa bi lahko po besedah Lanea dezinflacijske pritiske povečala rast tečaja evro dolar. Evro se je letos okrepil za skoraj 13 odstotkov. Močnejši evro znižuje cene uvoženega blaga in storitev, kar niža inflacijo, na drugi strani pa slabi izvoz iz območja evra.

Lane je dejal, da modeli centralne banke kažejo, da 10-odstotno povečanje menjalnega tečaja evra tri leta negativno vpliva na inflacijo oziroma jo znižuje, pri čemer je ta po enem letu nižja za 0,6 odstotne točke. Gre torej za pomemben vpliv, če vemo, da je inflacija trenutno okoli dveh odstotkov.

Hkrati pa močnejši evro pomeni nižji izvoz in nižji BDP. ECB tudi zaradi tega prihodnje leto pričakuje upočasnitev rasti evrskega gospodarstva, in sicer z letošnjih 1,2 odstotka na en odstotek.

V svojem govoru Lane ni pojasnil, kakšen bi bil ustrezen odziv denarne politike na krepitev evrske valute. Dejal je, da je menjalni tečaj le ena od mnogih spremenljivk, ki vplivajo na makroekonomsko dinamiko evrskega območja in ki jo guvernerji obravnavajo pri presoji morebitnih sprememb obrestnih mer.